|
|
Članki |
|
|
|
V Šentjoštu ustanovili
Študentsko društvo SILAQ |
Statistični podatki naše občine izpričujejo zelo velik delež
mladega prebivalstva, med katerimi je veliko študentov in
dijakov. Ker je krovna študentska organizacija ŠOU razmeroma
zaprta in centralizirana, s čimer študentom ne omogoča aktivnejše
študentske dejavnosti, so se šentjoški študentje odločili,
da ustanovijo lastno študentsko društvo. Poimenovali so ga
Silaq in pokriva celotno občino, torej ne samo Šentjošta z
okolico. Kaj nenavadno ime društva so po tehtnem premisleku
izpeljali iz latinskih besed silens aqua, kar pomeni tiha
voda, sami pa k temu dodajajo še bregove dere.
V društvu kategorično zanikajo, da so v delovanju omejeni
le na Šentjošt in zato vztrajajo pri dejstvu, da v svoje vrste
sprejemajo tudi študente in dijake celotne polhograjske in
horjulske doline. Pravijo še, da jim ni vseeno, kako mladi
preživljajo svoj prosti čas. »Narediti hočemo mislečega in
pokončnega človeka s kritičnim pogledom na svet.« Predsednik
društva, Jure Leskovec, še dodaja, da Silaq omogoča mladim
in sposobnim ljudem (študentom) možnost udejstvovanja na širšem
družbenem področju ter tako delovanje v skupno korist. Toda,
kaj že ni dovolj drugih društev v katerih bi mladi našli svojo
možnost aktivnosti? »Vsi člani aktivno sodelujejo tudi v drugih
društvih, toda Silaq je priložnost, da pokažemo, kako bi pa
mi – mladi delali. Dajte nam priložnost in prepričan sem,
da ne boste razočarani.« pravi Leskovec.
Društvo, ustanovljeno lani jeseni, do sedaj ni imelo večjih
projektov, ker je bila večina energije porabljene za vzpostavitev
temeljev društva. Prvi večji projekt bo organizacija spominskega
srečanja o slovenskem izseljenskem duhovniku, fotografu ter
narodnem buditelju msg. Vinku Žaklju, ki bo 11. aprila v šentjoškem
kulturnem domu. Sodelovanje so obljubili predavatelji škof
Jožef Kvas, Martin Krenner in Janko Maček, sodeloval pa bo
tudi pevski zbor »Slomšek« iz Belgije, pobudnik katerega je
bil prav Žakelj. Ob tej priliki bo Silaq natisnil še spominske
razglednice in razstavo Žakljevih fotografij. V smislu tega
srečanja si bodo v društvu prizadevali organizirati še kakšno
okroglo mizo z zanimivimi gosti iz raznih področij. Poleti
jim bo veliko dela vzela organizacija otroškega oratorija
in ureditev lastne klubske sobice. Člani pa gojijo tudi željo,
da bi organizirali koncert brez alkohola. Za informacije o
društvu pišite na elektronski naslov info@silaq.org .
|
Gašper
Tominc
|
|
|
|
Draga mladih
2003 |
V parku Finžgarjevega doma v Opčinah nad Trstom je od 5.-7.
septembra potekala 28. Draga. To so tradicionalni študijski
dnevi, ko se zvrstijo predavanja, okrogle mize in delavnice,
na katerih se razpravlja o aktualnih družbenih vprašanjih.
En dan je namenjen mladim-Draga mladih-in je nekakšen podmladek
Drage starejših. To je bila letos že druga Draga; prva je
potekala v Piranu od 10.-13. junija in bila s strani mladih
številčno zastopana.
Na septembrski Dragi je Darja Piciga je primerjala Slovenijo
in Evropo po trinomu znanje-razvoj-uspešnost. Nivo znanja
je pri nas relativno visok, vendar ga v primerjavi z ostalo
Evropo ne znamo prenesti v prakso. Pri številu patentov smo
mnogo slabši kot Evropejci. Kar zadeva financiranje razvojnih
dejavnosti smo prav tako v ozadju, medtem ko na vrhu kraljujejo
Švedi, ki slovijo po tehnologiji know-how in se dobro zavedajo
pomena patentov. Vedo, da je pomembno imeti znanje in patente,
ki za državo predstavljajo pomembno izvozno blago.
Tudi predavatelj Peter Vencelj se je osredotočil na slovensko
izobraževanje. Poudaril je, da je za udejanjanje znanja pomembna
predvsem vzgoja. Vzgojiti moramo popolno svobodnega človeka,
ker je le ta dovolj pogumen in pokončen, da bo znal izraziti
svoje mnenje in zamisli. »Znanje samo je orodje in je lahko
tudi nevarno,« je poudaril predavatelj in vzgoji pripisal
odločilno vlogo. Spoštovati domovino in izpolnjevati dolžnosti
sta dve pomembni kreposti, ki nam jih vzgoja lahko da.
|
|
|
|
Se pomlajujemo
ali staramo? |
Indeks staranja je pomemben demografski kazalec, ki nam pove,
kako staro je prebivalstvo. Iz podatkov dobimo splošno informacijo
o prebivalcih na določenem območju ter nadalje sklepamo na
prihodnje potrebe prebivalcev. Če se pomlajujemo, bodo bolj
zasedeni vrtci in šole, če pa se staramo, bomo morali pomisliti
na aktivnosti za starejše, nudenje pomoči,…
Mlado tisto prebivalstvo, ki mu pripada vrednost indeksa pod
40, zrelo ima indeks od 40 pa do 80, staro pa nad 80. Opredelitev,
kaj določena vrednost indeksa pomeni, je več, nekaj kar že
zelo zastarelih. Menim, da je navedena opredelitev najbolj
ustrezna.
Izračunala sem indekse staranja za občino Dobrova-Polhov Gradec
in izbrana naselja v njej. Indeks staranja je razmerje (pomnoženo
s sto) med prebivalci starimi nad 65 let in tistimi, ki še
niso dopolnili 15 let. Preprosta formula je prebivalci nad
65/ pod 15 * 100.
Prvi indeks je veljaven za zadnji dan v decembru 1998, drugi
pa za enak datum 2002. Čeprav leta l998 občina formalno-pravno
še ni obstajala, so podatki prirejeni za novo občino. Če primerjamo
starost prebivalstva med omenjenima letoma, dobimo nekatere
zanimive podatke.V štirih letih smo se, splošno gledano, nekoliko
postarali. Postarala so se štiri izbrana naselja, medtem ko
so se ostala tri pomlajevala. Največjo »negativno« razliko
na intervalu 1998-2002 ima Dobrova, največjo »pozitivno« Šentjošt,
ki ga lahko trenutno proglasimo za najmlajše večje naselje
v naši občini z indeksom 36, Dobrovo pa za najstarejše z indeksom
123! Med mlajša naselja sodi še Črni vrh, med starejša pa
Šujica.
Da pa ne bo vse skupaj izgledalo črnogledo, naj povem, da
se z veliko verjetnostjo v marsikaterem manjšem naselju, ki
ga nisem vzela pod drobnogled, prebivalstvo pomlajuje.
|
|
|
Za
december 1998.
Vir podatkov: SURS: Državljani republike Slovenije, brez tistih,
ki začasno prebivajo v tujini po občini in naselju stalnega
prebivališča, starostnih skupinah in spolu, 31.12.1998.
|
|
Za
december 2002.
Vir podatkov: SURS: Državljani republike Slovenije, brez tistih,
ki začasno prebivajo v tujini po občini in naselju stalnega
prebivališča, starostnih skupinah in spolu, 31.12.2002.
|
Sara
Strajnar
|
|
|
|
Prvi občni zbor
Študentskega društva SILAQ |
V petek, 30.10. 2003 zvečer se je na odru Kulturnega doma
Šentjošt odvijal prvi občni zbor mladega študentskega društva
Silaq. Prisotnih je bilo 26 ljudi- večino so predstavljali
študentje iz Šentjošta in drugih krajev v naši občini, bilo
pa je kar nekaj ljudi, ki se zanimajo za delo društva in ga
idejno podpirajo.
Po pozdravnem nagovoru delovnega predsednika Petra Malovrha,
je predsednik Silaqa Jure Leskovec podal poročilo o celoletnem
delu društva. Naše društvo se je trudilo delovati na treh
ravneh-v domačem kraju, občini in Sloveniji- in mislim, da
nam je to v prvem, rojstnem letu povsem uspelo. S skupnimi
prizadevanji in odrekanjem prostega časa (v »klasičnem« pomenu)
smo organizirali nekatere vidnejše prireditve. Miklavževanje
na Dobrovi za otroke Obrtne zbornice Vič, sproščene oratorijske
počitnice v Šentjoštu, kjer je bilo prisotnih sto ljudi (80
animatorjev in 20 otrok) in Spominsko srečanje o velikem človeku,
izseljeniškemu duhovniku Vinku Žaklju si štejemo za naše največje
sadove. Še posebej pri aprilskem srečanju v spomin Vinku Žaklju
smo veseli, da nam je uspelo povabiti pevski zbor Slomšek,
ki dokazuje, da se slovenska pesem sliši daleč od naših meja
in povabiti ljudi, ki so z Vinkom prehodili del življenja-kot
sošolci in kot prijatelji, ki jih je povezovala aktivnost
na Svetih Višarjah. Priloženo je izčrpno poročilo, kaj smo
silakovci delali in za kaj smo se prizadevali.
Sledilo je poročilo blagajnika, ki pravi, da so znašali prihodki
640.000SIT, odhodki 290.000SIT, torej je stanje 430.000SIT.
|
|
|
|
Ropotarnica znanja
odpira vrata |
Pred konferencami in pred pomembnimi preizkusi znanja-pred
šolsko nalogo, eksternim preverjanjem ali maturo veliko učencev
in dijakov išče nekoga, ki bi mu snov dobro razložil. Zato
smo študentje, člani študentskega društva Silaq, zasnovali
spletno posredovalnico inštrukcij. Ta bo delovala podobno
kot škatla z listki. Vanjo lahko listek vržeš ali pa ga vzameš.
V posredovalnico se bodo lahko vpisali tisti, ki inštrukcije
iščejo in tisti, ki jih nudijo. Sčasoma bodo učenci lahko
izbirali inštruktorja, s katerim se bodo najbolj ujeli.
Trudili se bomo za kvalitetne inštruktorje. Vprašalnike bomo
razdelili med učence in njihove starše, da nam bodo podali
mnenje o delu inštruktorja – o njegovih strokovnih in pedagoških
sposobnostih. Zanimalo nas bo, koliko se je učenčev uspeh
izboljšal.
Mreža inštrukcij pomeni obliko medgeneracijske pomoči. Prizadevamo
si, da bi bila posredovalnica trajna, da bi rasla, se razvijala
ter vključevala vedno več ljudi. Projekt ni namenjen nam,
ampak študentom, dijakom in učencem, ki prihajajo za nami.
Učenci in inštruktorji bodo skupaj ustvarjali bazo znanja
– zbirko nalog, vprašanj in tudi idej v zvezi s potekom inštruiranja,
ki bodo v bodoče prišle prav.
Posredovalnica bo delovala na območju občine Dobrova-Polhov
Gradec in širše, razvijamo pa jo v sodelovanju z OŠ Polhov
Gradec.
Vabimo vse, tako tiste, ki bi želeli ali pa že inštruirate,
kot tiste, ki rabite pomoč pri učenju, da se vpišete in se
najdete. Le tako bo lahko posredovalnica zaživela in dosegla
svoj namen.
Spletni naslov, kjer si lahko ogledate portal, je www.silaq.org/znanje.
PRIMER, KAKO SE BO V RAČUNALNIK VPISAL INŠTRUKTOR
|
Sara
Strajnar
|
|
|
|