publikacije / članki

domov pisite nam

Publikacije

Članki
Oratorijski časopis


Članki

V Šentjoštu ustanovili Študentsko društvo SILAQ

Statistični podatki naše občine izpričujejo zelo velik delež mladega prebivalstva, med katerimi je veliko študentov in dijakov. Ker je krovna študentska organizacija ŠOU razmeroma zaprta in centralizirana, s čimer študentom ne omogoča aktivnejše študentske dejavnosti, so se šentjoški študentje odločili, da ustanovijo lastno študentsko društvo. Poimenovali so ga Silaq in pokriva celotno občino, torej ne samo Šentjošta z okolico. Kaj nenavadno ime društva so po tehtnem premisleku izpeljali iz latinskih besed silens aqua, kar pomeni tiha voda, sami pa k temu dodajajo še bregove dere.
V društvu kategorično zanikajo, da so v delovanju omejeni le na Šentjošt in zato vztrajajo pri dejstvu, da v svoje vrste sprejemajo tudi študente in dijake celotne polhograjske in horjulske doline. Pravijo še, da jim ni vseeno, kako mladi preživljajo svoj prosti čas. »Narediti hočemo mislečega in pokončnega človeka s kritičnim pogledom na svet.« Predsednik društva, Jure Leskovec, še dodaja, da Silaq omogoča mladim in sposobnim ljudem (študentom) možnost udejstvovanja na širšem družbenem področju ter tako delovanje v skupno korist. Toda, kaj že ni dovolj drugih društev v katerih bi mladi našli svojo možnost aktivnosti? »Vsi člani aktivno sodelujejo tudi v drugih društvih, toda Silaq je priložnost, da pokažemo, kako bi pa mi – mladi delali. Dajte nam priložnost in prepričan sem, da ne boste razočarani.« pravi Leskovec.
Društvo, ustanovljeno lani jeseni, do sedaj ni imelo večjih projektov, ker je bila večina energije porabljene za vzpostavitev temeljev društva. Prvi večji projekt bo organizacija spominskega srečanja o slovenskem izseljenskem duhovniku, fotografu ter narodnem buditelju msg. Vinku Žaklju, ki bo 11. aprila v šentjoškem kulturnem domu. Sodelovanje so obljubili predavatelji škof Jožef Kvas, Martin Krenner in Janko Maček, sodeloval pa bo tudi pevski zbor »Slomšek« iz Belgije, pobudnik katerega je bil prav Žakelj. Ob tej priliki bo Silaq natisnil še spominske razglednice in razstavo Žakljevih fotografij. V smislu tega srečanja si bodo v društvu prizadevali organizirati še kakšno okroglo mizo z zanimivimi gosti iz raznih področij. Poleti jim bo veliko dela vzela organizacija otroškega oratorija in ureditev lastne klubske sobice. Člani pa gojijo tudi željo, da bi organizirali koncert brez alkohola. Za informacije o društvu pišite na elektronski naslov info@silaq.org .
Gašper Tominc

Draga mladih 2003

V parku Finžgarjevega doma v Opčinah nad Trstom je od 5.-7. septembra potekala 28. Draga. To so tradicionalni študijski dnevi, ko se zvrstijo predavanja, okrogle mize in delavnice, na katerih se razpravlja o aktualnih družbenih vprašanjih. En dan je namenjen mladim-Draga mladih-in je nekakšen podmladek Drage starejših. To je bila letos že druga Draga; prva je potekala v Piranu od 10.-13. junija in bila s strani mladih številčno zastopana.
Na septembrski Dragi je Darja Piciga je primerjala Slovenijo in Evropo po trinomu znanje-razvoj-uspešnost. Nivo znanja je pri nas relativno visok, vendar ga v primerjavi z ostalo Evropo ne znamo prenesti v prakso. Pri številu patentov smo mnogo slabši kot Evropejci. Kar zadeva financiranje razvojnih dejavnosti smo prav tako v ozadju, medtem ko na vrhu kraljujejo Švedi, ki slovijo po tehnologiji know-how in se dobro zavedajo pomena patentov. Vedo, da je pomembno imeti znanje in patente, ki za državo predstavljajo pomembno izvozno blago.
Tudi predavatelj Peter Vencelj se je osredotočil na slovensko izobraževanje. Poudaril je, da je za udejanjanje znanja pomembna predvsem vzgoja. Vzgojiti moramo popolno svobodnega človeka, ker je le ta dovolj pogumen in pokončen, da bo znal izraziti svoje mnenje in zamisli. »Znanje samo je orodje in je lahko tudi nevarno,« je poudaril predavatelj in vzgoji pripisal odločilno vlogo. Spoštovati domovino in izpolnjevati dolžnosti sta dve pomembni kreposti, ki nam jih vzgoja lahko da.


Se pomlajujemo ali staramo?

Indeks staranja je pomemben demografski kazalec, ki nam pove, kako staro je prebivalstvo. Iz podatkov dobimo splošno informacijo o prebivalcih na določenem območju ter nadalje sklepamo na prihodnje potrebe prebivalcev. Če se pomlajujemo, bodo bolj zasedeni vrtci in šole, če pa se staramo, bomo morali pomisliti na aktivnosti za starejše, nudenje pomoči,…
Mlado tisto prebivalstvo, ki mu pripada vrednost indeksa pod 40, zrelo ima indeks od 40 pa do 80, staro pa nad 80. Opredelitev, kaj določena vrednost indeksa pomeni, je več, nekaj kar že zelo zastarelih. Menim, da je navedena opredelitev najbolj ustrezna.
Izračunala sem indekse staranja za občino Dobrova-Polhov Gradec in izbrana naselja v njej. Indeks staranja je razmerje (pomnoženo s sto) med prebivalci starimi nad 65 let in tistimi, ki še niso dopolnili 15 let. Preprosta formula je prebivalci nad 65/ pod 15 * 100.
Prvi indeks je veljaven za zadnji dan v decembru 1998, drugi pa za enak datum 2002. Čeprav leta l998 občina formalno-pravno še ni obstajala, so podatki prirejeni za novo občino. Če primerjamo starost prebivalstva med omenjenima letoma, dobimo nekatere zanimive podatke.V štirih letih smo se, splošno gledano, nekoliko postarali. Postarala so se štiri izbrana naselja, medtem ko so se ostala tri pomlajevala. Največjo »negativno« razliko na intervalu 1998-2002 ima Dobrova, največjo »pozitivno« Šentjošt, ki ga lahko trenutno proglasimo za najmlajše večje naselje v naši občini z indeksom 36, Dobrovo pa za najstarejše z indeksom 123! Med mlajša naselja sodi še Črni vrh, med starejša pa Šujica.
Da pa ne bo vse skupaj izgledalo črnogledo, naj povem, da se z veliko verjetnostjo v marsikaterem manjšem naselju, ki ga nisem vzela pod drobnogled, prebivalstvo pomlajuje.

Za december 1998.
Vir podatkov: SURS: Državljani republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini po občini in naselju stalnega prebivališča, starostnih skupinah in spolu, 31.12.1998.
Za december 2002.
Vir podatkov: SURS: Državljani republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini po občini in naselju stalnega prebivališča, starostnih skupinah in spolu, 31.12.2002.
Sara Strajnar

Prvi občni zbor Študentskega društva SILAQ

V petek, 30.10. 2003 zvečer se je na odru Kulturnega doma Šentjošt odvijal prvi občni zbor mladega študentskega društva Silaq. Prisotnih je bilo 26 ljudi- večino so predstavljali študentje iz Šentjošta in drugih krajev v naši občini, bilo pa je kar nekaj ljudi, ki se zanimajo za delo društva in ga idejno podpirajo.

Po pozdravnem nagovoru delovnega predsednika Petra Malovrha, je predsednik Silaqa Jure Leskovec podal poročilo o celoletnem delu društva. Naše društvo se je trudilo delovati na treh ravneh-v domačem kraju, občini in Sloveniji- in mislim, da nam je to v prvem, rojstnem letu povsem uspelo. S skupnimi prizadevanji in odrekanjem prostega časa (v »klasičnem« pomenu) smo organizirali nekatere vidnejše prireditve. Miklavževanje na Dobrovi za otroke Obrtne zbornice Vič, sproščene oratorijske počitnice v Šentjoštu, kjer je bilo prisotnih sto ljudi (80 animatorjev in 20 otrok) in Spominsko srečanje o velikem človeku, izseljeniškemu duhovniku Vinku Žaklju si štejemo za naše največje sadove. Še posebej pri aprilskem srečanju v spomin Vinku Žaklju smo veseli, da nam je uspelo povabiti pevski zbor Slomšek, ki dokazuje, da se slovenska pesem sliši daleč od naših meja in povabiti ljudi, ki so z Vinkom prehodili del življenja-kot sošolci in kot prijatelji, ki jih je povezovala aktivnost na Svetih Višarjah. Priloženo je izčrpno poročilo, kaj smo silakovci delali in za kaj smo se prizadevali.
Sledilo je poročilo blagajnika, ki pravi, da so znašali prihodki 640.000SIT, odhodki 290.000SIT, torej je stanje 430.000SIT.


Ropotarnica znanja odpira vrata

Pred konferencami in pred pomembnimi preizkusi znanja-pred šolsko nalogo, eksternim preverjanjem ali maturo veliko učencev in dijakov išče nekoga, ki bi mu snov dobro razložil. Zato smo študentje, člani študentskega društva Silaq, zasnovali spletno posredovalnico inštrukcij. Ta bo delovala podobno kot škatla z listki. Vanjo lahko listek vržeš ali pa ga vzameš. V posredovalnico se bodo lahko vpisali tisti, ki inštrukcije iščejo in tisti, ki jih nudijo. Sčasoma bodo učenci lahko izbirali inštruktorja, s katerim se bodo najbolj ujeli.

Trudili se bomo za kvalitetne inštruktorje. Vprašalnike bomo razdelili med učence in njihove starše, da nam bodo podali mnenje o delu inštruktorja – o njegovih strokovnih in pedagoških sposobnostih. Zanimalo nas bo, koliko se je učenčev uspeh izboljšal.

Mreža inštrukcij pomeni obliko medgeneracijske pomoči. Prizadevamo si, da bi bila posredovalnica trajna, da bi rasla, se razvijala ter vključevala vedno več ljudi. Projekt ni namenjen nam, ampak študentom, dijakom in učencem, ki prihajajo za nami. Učenci in inštruktorji bodo skupaj ustvarjali bazo znanja – zbirko nalog, vprašanj in tudi idej v zvezi s potekom inštruiranja, ki bodo v bodoče prišle prav.

Posredovalnica bo delovala na območju občine Dobrova-Polhov Gradec in širše, razvijamo pa jo v sodelovanju z OŠ Polhov Gradec.

Vabimo vse, tako tiste, ki bi želeli ali pa že inštruirate, kot tiste, ki rabite pomoč pri učenju, da se vpišete in se najdete. Le tako bo lahko posredovalnica zaživela in dosegla svoj namen.

Spletni naslov, kjer si lahko ogledate portal, je www.silaq.org/znanje.

PRIMER, KAKO SE BO V RAČUNALNIK VPISAL INŠTRUKTOR
Sara Strajnar

 

 

Silaq.org by Andraz Kavcic & Robert Grdadolnik
© copyright 2008