|
 |
| Vinkova knjiga Molitev na gori |
Živeti, ljubiti in biti srečen
brez drugih - je utopija!
Z drugimi smo povezani
z neštetimi vezmi.
Razvijamo se s pomočjo drugih.
Potrebujemo druge...,
ne samo zato, ker toliko storijo za nas,
ampak tudi zato,
ker jim moremo nekaj pomeniti.
|
Škof Rozman je rad ponavljal,
da je družina, krščanska družina,
kjer se mož in žena, starši in otroci iskreno ljubijo
ter si medsebojno pomagajo,
edini preostali košček raja na svetu.
Družina je celica naroda.
Od družine je odvisna usoda naroda.
Zato, sestra, brat, je družina naša prva božja pot.
Naše odgovorno sodelovanje v krščanski
skupnosti, v župniji
je naša druga božja pot.
Ta skupnost naj oblikuje in pošilja v življenje
plemenite, bistrovidne in osveščene osebnosti,
ki bodo nekaj svojega časa,
nekaj svojega srca in razuma
posvečale skupni blaginji družbe
na verskem, kulturnem, narodnem
in političnem področju.
»Moja sreča je v večanju sreče drugih.
Za svojo lastno srečo potrebujem srečo drugih.«
Sestre in bratje, javno delo v tem smislu
ni ,politikantstvo`,
temveč je evangeljsko delo.
To je naša tretja božja pot.
Zato pojdimo vsi še na četrto božjo pot:
v kraje, kjer je Marija na poseben način navzoča,
in jo prosimo, naj nam posreduje Svetega Duha,
da bomo uspeli rodovitno opravljati
svoje poslanstvo
kot ljudje, kot kristjani in kot Slovenci!
|
Gospod,
za mnoge probleme na tem svetu
nimamo nobenega
dokončno veljavnega odgovora.
Stojimo pred nalogami,
ki prekašajo nase moči.
Gospod,
Tebi, ki vodiš človekovo zgodovino
se zaupamo, ki smo v stiski.
|
Gospod potrebuje vsako roko,
da bo prinašala upanje obupanim;
potrebuje vsako oko,
da bo pomagalo gledati tistim,
ki so v temi;
potrebuje vsaka usta,
da bodo pričala za tiste,
ki so preganjani;
potrebuje vsako srce,
da bo tolažilo trpeče.
Gospod potrebuje vsakega človeka,
da bo uresničil svoje načrte.
|
Že več kot šeststo let
kraljuješ na tej gori
sredi alpskih vrhov,
med okleščenimi, a ponosnimi viharniki,
blizu poskočnih gamsov
in žilavih kozorogov,
med nebeško lepimi cveticami –
na Svetih Višarjah -
na tromeji
med slovanskim,
germanskim
in romanskim svetom,
kjer so naši davni predniki
namesto mejnika postavili cerkev
Tebi v čast.
K Tebi, Marija,
se že šest stoletij vije procesija
naših dedov
in Tvoje svetišče
je tisoč in tisočkrat blagoslovljeno
z molitvijo,
pesmijo, znojem in solzami naših ljudi.
Poslušaj, Marija,
vroče prošnje samotnega
slovenskega romarja,
ki zaskrbljeno premišljuje
o usodi svojega naroda!
Marija, bodi z nami!
Naše ljudstvo
Te je vedno nosilo v svojem srcu.
Svoje zaupanje in ljubezen
so Ti izrazili tudi s tem,
da so Te izvolili za svojo kraljico.
Marija, bodi z nami!
|
Marija na Svetih Višarjah
imenovali so te Kraljica Evrope.
Posreduj pri Sinu,
da bo v vseh odgovornih luč Duha,
da bodo znali oblikovati
evropski prostor resnice,
pravice in svobode!
Posreduj,
pomagaj,
Marija na Svetih Višarjah,
da bomo v takšno Evropo vključeni
kot enakovredni
tudi Tvoji Slovenci!
|
Pred petdesetimi leti
so v slovenski vasi še poznali in tudi
doživljali adventno
in božično skrivnost.
Z zornicami - jutranjimi mašami –
so se pripravljali na praznik.
Pot se je začela še v trdi noči,
vračali pa so se ob prvem svitu.
Devetdnevnica pred božičem
je bila še zadnja priprava,
povezana s spovedjo in obhajilom.
Vse je bilo usmerjeno
v skrivnost božjega učlovečenja.
Ljudje niso poznali obdarovanja,
zato pa so se trudili,
da so si bili v teh dneh med seboj bolj dobri
in plemenitejši.
Kaj nam je ostalo od vsega tega?
Moderna družba
je odpravila vse nadnaravno
in skrivnostno.
Človek je postal sam sebi zadosten
in hoče sam sebi biti bog.
Zato poskuša tudi božič ponižati
na »narodni običaj«.
Toda Kristus prihaja kot moj Odrešenik.
|
Gospod,
potrebe so velike,
stiska je silna,
mi pa smo tako majhni,
nevedni, šibki, neprebujeni,
potlačeni, ustrahovani, vase zaverovani,
nezvesti in zaslepljeni.
Brez Tebe smo brez moči.
Ostani z nami!
|
Namen človekovih zemeljskih dni
je svetost življenja.
Smrt pa nam prinaša dar življenja
z Bogom.
Smrt ni zastrašujoča, neznana pot.
Krščanstvo odkriva njen smisel.
|
Gospod,
kako daleč smo
od Tvoje zamisli o življenju in družbi.
Ni miru,
ni bratstva;
sovraštvo, nasilje, maščevalnost
so zakoni življenja.
Gospod,
ti deluješ tudi po nas.
Oblikuj nas
v svoje zanesljive sodelavce!
|
Služenje,
ki je iz ljubezni,
je vir družinske sreče.
Služenje
je bistveni del družinskega življenja.
Zgled zanj nam daje Marija,
dekla Gospodova.
|
Praznovanja so hitro mimo.
Kaj bo po njih ostalo v našem življenju?
Marsikaj moramo začeti drugače.
Marsikaj moramo znova zvedeti
In poskušati razumeti.
Dvigniti se moramo iz svoje lene preproščine
in očistiti svojo ljubezen do Boga
in do sočloveka.
|
Ne potuhni se,
ko te nekdo potrebuje.
In ne govori preveč –
stori nekaj!
En odstotek pomoči več velja
kot stoodstotno sočustvovanje.
|
Lenoba se zadovoljuje s tem,
da toži nad hudimi časi in išče rešitelje;
pridnost pa vidi zlo
in ve, da je treba delati.
|
Ti si Bog miru.
Pomagaj,
da bo vsako orožje postalo odveč.
Ti si Bog ljubezni
in vsi ljudje smo Tvoji otroci.
|
Počitnice so tu.
Pojdimo v zgodnjem jutru z Višarij na Lovce!
Odprimo oči!
Človek ne ve, kam bi se obrnil.
Povsod sama lepota
in barvno razkošje.
Steza je obrobljena s tisočerimi modrimi zvončki,
bregovi so živo rdeči od ponižnega sleča.
Planinski raj!
Manjka samo še orel visoko v zraku,
a tega ne vidiš več vsak dan.
Kje pa so to jutro kozorogi?
Potrpljenje ...
Najbrž bodo v globeli pod Lovci.
Prisluhnimo ...
Glejmo v smer, kjer se vali kamenje - tam morajo
biti!
Saj so…!
Mirno se pasejo ti akrobati alpskih sten ...
Veličastvo gora,
lepota cvetic
in ljubkost živali
nas silijo k premišljevanju.
|
Gospod,
hvala Ti za vse,
ki so goreči za dobro stvar,
in za tiste,
ki se ne sramujejo govoriti o Tebi.
Hvala Ti za vse,
ki se trudijo za resnico in pravico.
Kaj bi svet brez njih!
Hvala Ti za ljudi,
ki niso jetniki preteklosti,
ampak se odpirajo prihodnosti,
ki jo kot močne in plemenite osebnosti
gradijo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje.
|
Ne žaluj,
Ne išči mojega groba,
ne žaluj za menoj.
Ni razloga za žalovanje,
kajti nad menoj so se uresničili
evangeljski blagri.
Ne žaluj,
ker cilji, za katere sem se bojeval,
živijo naprej.
Ko se bojuješ zanje,
sem jaz s teboj;
ko govoriš o njih,
govoriš tudi o meni.
Moje roke so roke tistih,
ki delajo za skupnost.
Moj razum je razum tistih,
ki z besedo in dejanjem
orjejo brazde svobode,
resnice in ljubezni.
Mole srce utripa v prsih tistih,
ki ustvarjajo pravičnejši svet.
Moje sanje o lepši prihodnosti za ves svet
so vedno bolj žive v zavesti tisočerih.
Ne išči mojega groba,
ne žaluj za menoj.
Mrtev bom le tedaj,
če boš ti zgubil pogum,
če boš zapustil skupne cilje,
če boš začel misliti samo nase.
Ne išči torej mojega groba
in ne žaluj za menoj.
|
|
 |
|
